FLO IN NJENI PRSTI

Saj vem da so bili oz. so še velikonočni prazniki. Na mizi kup dobrot, jaz pa stran od mize. Letos niti potice nisem spekla žal je tako da je včasih treba prednost dati zdravju in ker me  jutri čaka gastroskopija  se izogibam vsakršni hrani, ki bi mi spet lahko povzročila grozne bolečine v želodcu, ki me pestije že skorajda 3 mesece. Ampak se ne dam.

Še vedno režem, pikam, drajsam ,…… sem in tja obupujem, da kako je ta tehnika pa res težavna. Morda  zato, ker sem  pri nekaterih zadevah  bolj vizualen človek in bi mi bilo veliko lažje če bi zadeve videla v živo na 4 oči. Tako pa …… Kljub temu sem sestavila še 2 voščilnici in ko me je mož doma opazova pri rezanju, jaoooooooooooo. Pravi “a to moraš čez vsako luknjico posebej?” Itak kako pa naj bi ratal trikotnik? “Ma da se ti da?”  Sem in tja se to tudi sama vprašam.

Pri tem metulju sem na trupu želela efekt in nanj nalepila micipici kuglice (žal ne vem kako se jim reče, mende neka stara zaloga doma, brez deklaracije). V živo se sploh ne šajna tak kot na sliki, tle pa kuglice prav sekajo ven ja pa spet  ozadje rdeče-rjavo

pri tej drugi sem se pa narezala za znort. Izpiljujem tehniko rezanja trikotnikov, sem mislila da ne bo nikoli konca

potem sem pa danes po doooooolgem času iz fima sestavila vrtnico, ki pa mi na žalost ni najbolje uspela, naredila kar nekaj kuglic in jih spekla namesto potice

Po dolgem času smo šli spet družinsko v hrib, vseh 6 družinskih članov skupaj, predlog tavelikega mulca in ko smo prišli nazaj, so se otroci razkropili po svojih sobah, mož je šel na nočni šiht, jaz pa med že spečene kose fima in sestavljala nakit.

Zame se je dan že skorajda končal. Otroci so oprani, pripravljeni na nove podvige. Zdaj me čaka le še TV ekran, v upanju da se ne  bom v roku 10 minut, ko bom v vodoravnem položaju, pogreznila v sen za celo noč