Arhiv za November, 2010

Adventni koledar

Tradicionalni okras adventa je adventni venček s štirimi svečami: na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo prvo svečo, na drugo adventno nedeljo drugo svečo itd….. (advent je čas priprave na božič) V novejšem času pa se uveljavljajo adventni koledarji za otroke: otroci vsak dan v adventu odprejo predalček v koledarju in dobijo simbolično darilce. Adventni koledar naj bi se rodil v Nemčiji. V začetku 19.stoletja naj bi Luterani na ta način začeli odštevati dneve do Božiča. Največkrat so to naredili tako, da so na vrata s kredo vsak dan zarisali eno črtico ali pa obešali male regiliozne sličice. Prvi adventni koledar naj bi natisnili okoli leta 1900 v Hamburgu.

In kot vsako leto sem tudi letos izdelala adventni koledar, tokrat le za najmlajšega, starejša2 sta pač  to obdobje že prerasla. Letos nekaj bolj skromnega ampak se mi zdi da je pa izpadel eleganten. Angela sta izžagana, itak :-) in pobarvana z zlato barvo. V ustih imata trobento , ki naznanja prihod novorojenega deteta. Jeeeeeeeeeeeee še malo pa bo vse v lučkah.

zraven pašejo škatlice, nekaj sem jih napolnila s čokolatini, nekaj z nalogami in nekaj s presenečenji ;-)

in potem sem vse skupaj le še sestavila v celoto. Kaj pravite?  Bo? Zdaj je lepo obešen v Mihčevi sobi in čaka nanj.  Ne, ni ga še videl ;-)

se še spomnite tistega izpred leta dni, ki mi je bil do zdaj najljubši. Jelenček in sani so na varnem v omari, tako da lahko zelo hitro sestavim še enega  :-)

pa pingvinčki, ki sem jih potem nekaj razdelila okoliškim otrokom

pa angelčka ki sem ju izdelala za nečakinji

ulalala tegale sem izdelovala pa že 4 leta nazaj. Danes je naša šjorica že mična gospodična ;-)

Še nekaj jih je, pa nebi rada zamorila s tole že zdaj dolgo objavo. Ogledate si jih lahko tule.

  • Share/Bookmark

Komentarji (7) »

1. adventna nedelja

Evo pa je tu, prva adventna nedelja. Vsako leto se na naši mizi znajde tudi adventni venček, ja  tudi letos je, nčbat. Samo kakšen, jaoooooo, jaooooooooo, jaooooooooooo.  Tako hitro narejenega venčka nisem imela še nikoli. Je res tak malo odbit, sestavljen pa iz domačih zalog, ki so se valjale po omarahin pod klopjo. Kozarce sem imela v škatli pospravljene že 10 let, odkar je mami umrla (saj veste, tisto kar je bilo škoda vreč iz njenega stanovanja, čez 7 let pa vse prav pride). Včeraj pa sem nos nesla pod klop in povlečem škatlo, jo odprem, pogledam če bi bilo kaj uporabnega. Gledam v te kozarce pa najdem še en kičast krožnik. Zakaj pa ne? Kje so sveče? A sloh imamo kakšne doma? Našla sem vse pripomočke. Kozarce napolnila z islandskih mahom, da so bolj živi, na kičast krožnik posula neka xy zrna, da vsaj malo skrije tisti kič, kozarce gor, sveče not in to je to.

Skončala pa sem tudi še nekaj voščilnic. Ekola že pred časom objavljeni medenjaki ;-) v suroven stanju

naredila še nekaj balončkov z drugačnimi motivi

na embosirala  še nekaj vedno aktualnih smrečic, katerim sem dodala še malček snežnega prahu

  • Share/Bookmark

Komentarji (4) »

Muffini s kokosovim srcem

NIkar me ne sprašujte, kje na netu sem recept našla, ker imam zadnje čase spomin kot ementalar :-) Ker mi je bil recept namreč strašno zanimiv, sem na list papirja napisala le sestavine, postopki za peko pa so tako povsod enaki. V tednu odkar sem recept našla (ja prejšnji teden je to bilo), sem  jih spekla natanko 5x. Zakaj?? Ker so strašno, strašno dobi in otrokom zelo všeč. Niso preveč sladki, sirni namaz v sredini s kokosom pa jim da prav poseben okus ;-)

Sestavine, ki jih potrebujete za peko:

  • 28 dag moke
  • 1 pecilni prašek
  • 1/2 čajne žličke sode bikarbone
  • 4 jušne žličke kakava (jaz dam kar benko)
  • 1 jajce
  • 14 dag sladkorja
  • 8 dag masla
  • 3 dl tekočega jogurta

Saj veste kako to gre. Mokre sestavine skupaj, suhe skupaj in potem jih samo združite  v eno ;-)   Dobite približno takle poc rjave zmesi

potem je potrebno zmešati še srce muffina

  • 15 dag smetanovega/sirnega namaza Tamar, Dukatela ali yx firma
  • 10 dag kokosa
  • 1 vanili sladkor
  • 2 jušni žlici sladkorja v prahu (jaz sem dala le 1 malo žličko)

Tako zdaj so sestavine pripravljene. Nadevati je potrebno le še modelčke. Vsako vdolbinico napolnite do polovice z rjavo zmesjo in v vsako rjavo zmes potunkajte kroglico iz drugega dela recepta, se pravi iz bele zmesi. Dobiti bi moralai nekaj takega

Vse skupaj pečete približno 20 minut na 180°C.

Pečene lahko pomočite v čokolado  in posujete s kokosov, dobri pa so tudi brez tega. Takole zglede pečen muffin in na drugi sliki sredica :-)

Pa dober tek!!

evo sem medtem ko sem nalagala slike našla tudi original

  • Share/Bookmark

Komentarji (7) »

Novoletne voščilnice tretjič

Hi, hi, hi, hi, kot da bi delala samo to in ničesa drugega. Pa ni res.  Med drugim sem te dni pokasirala tudi neko virozo sračkanja in bruhanja in imela bližnje  srečanje s škafom in abonma v WC-ju :-( počasi prihajam k sebi, ker me je tole letanje vamo-tamo čisto izželo.

Pa naj vam pokažem še nekaj voščilnic, no pravzaprav jih je velikooooooooooo, ki pa so meni do sedaj najbolj ljube.  Ja leto se grem kar serijsko izdelavo, nič čičkanje, ravne linije ups. okrogle :-)   …….. Precej motivo pa še čaka na končni izdelek in mojo voljo, zdaj mi je malček padla pod mizo :-) volja za lepljenje in finiširanje namreč.

Najprej sem jih nekaj naredila v modri barvi, potem mi je pod roke prišel še rdeči papir. Vsaka ovčka je  posuta z žametnim prahom, ko s prsti spolziš skoznje vam povem je prav prijeten občutek ;-)

in takole sta se v objektiv postavili v paru

in takole zgledajo fotografirane vse skupaj, ne bom povedala koliko jih je, je pa skorajda trimestna številka ;-)

ekola takole zgleda odprta voščilnica kamor se napiše voščilo

in tule žametni prah na ovčah

A kako mi uspeva tako velika serijska izdelava? Organiziranost, ki se je poslužuje že od vsega začetka izdelaave  voščilnic. Najprej si prapravim mušter, potem izrežem eno plast, pa drugo, pa tretjo, kolikor jih je pač potrebo in potem samo še sestavljam. Gre veliko, veliko hitreje, kot pa da bi  vse rezala sproti. V naslednjih dneh me čaka novo serijsko lepljenje piškotkov ampak moram pripravit še preostale 2/3 materiala.

pa počasi bom morala mislit tudi na izdelavo adventnega koledarja. Prav kmalu ga  bomo potrebovali.

  • Share/Bookmark

Komentarji (11) »

Novoletne voščilnice drugič

Smrečke sem rezala tam nekje od sredine semptembra, pergamentna tehnika.  Najprej risanje, potem embosiranje, pa še rezanje, en kup dela. Sem se odločila da se tega špasa ne grem več. Za kakšno vošilnico sem in tja ja,  takolele na veliko pa jok brate :-) Na koncu sta me palec in kazalec zarad škaric bolela za znort.

 Takole zgleda zalepljena osnova na podlago in potem še vse voščilnice na kupu, jih je pa kar nekaj

pa še malček od blizu

  • Share/Bookmark

Komentarji (8) »

Tokrat klavir

Najprej sem mislila narediti pianino, pa so punce rekle klavir. In če povem po pravici sem se tega lotila s strahom. Kakšna barva? Ja črna, takšna kot je klavir! O.K. Naredimo osnovo, obliko klavirja, da ne bo preveč pusta nanjo damo vazo rož, ki malo poživi črno barvo in seveda napis, ki da vedeti koliko let bo štela prejemnica

in potem bo pač potrebno odpreti pokrov, pod katerim bodo plesali prsti. Hi, hi, hi, hi, hi celo dokaj enakomerne tipke sem uspele zrezat  in tudi razdalje med njimi so vsaj približno enake. Vsaka tipka ima pod seboj 3D blazinico, ki da klaviaturi tak čisto pravi efekt ;-) Na polički pa note “VSE NAJBOLJŠE”, ki sem jih plastificirala in spravila v majceno mapo, ki je pa žal nisem slikala :-( ampak nič ne de

in celoten izdelek iz ptičje perspektive ;-)

in pa še iz drugega  zornega kota, ki pa strašno spominja na sintesaizer :-)

Pod pokrovom se skriva voščilo Abrahamovki

  • Share/Bookmark

Komentarji (7) »

Novoletne voščilnice prvič

Ko me je danes na hodniku ustavila Boža in rekla: “Suzi kdaj boš prinesla novoletne voščilnice?” sem se zamislila, če jih bom sploh delala za prodajo. Pa sta me potem isto vprašali še Iva in Nika. Jaooooooooooo jaz pa tako lena, da je za znort. Al se mi ne da.  S seboj v terme sem zadnjič nesla tudi zajeten kupček papirja, ki pa je ostal nedotaknjen.  Ne, ne bom rekla, da prav ničesar nimam narejenega, kar sploh ni res. Res pa je da je 3/4 stvari narejeno samo na pol ali pa še toliko ne. Ampak danes sem se odločila da je na vrsti lepljenje in sestavljanje, pa da vidim, kaj mi uspe. Lepilo sem na hrtno stran nanašala kar s čopičem in vmes 10-letnika spraševala družbo, tako sem ubila 2 muhi na en mah, vsaj to znam dobro delati :-)

Za začetek palčki malčki, teh bom verjetno naredila še nekaj, ker so meni osebno všeč. Vem pa da jih v modri barvi ne bom delala, ker mi je rdeča 100x bolj všeč. Zgornja plast je na rdečo prilepljena z 3D blazinicami

pa ena skupinska

med gledanjem dnevnika sem potem izrezala tole smrečko, ta mi je čist odbita, pa še barve so mi strašno všeč

veliko me sprašujejo tudi po nabožnih motivih. Ne tole ni čisto končni izdelek, še bom sestavljala in premetavala zadeve “vamo-tamo” da mi bo postavitev čisto všeč :-)

in ne boste verjeli. Moj čisto prvi in nakrižkan motiv. Ja tale pa je iz Laškega ;-) zvečer ob TV-ju, še sama ne morem vejet, da mi je sploh uspelo skončat tole smrečko, res da je majhna ampak je pa moj izdelek na katerega sem res ponosna. In začuda me križkanje celo ni živciralo. Verjento bo tale ostala ena in edina nakrižkana zadeva v letošnjem letu.

Tako, za danes toliko. Upam da me volja ne mine prehitro, če me bo držala znam svojo hiperaktivnost dobro vnovčiti z delom in izdelki. Družina pa tudi ne bo trpela.

  • Share/Bookmark

Komentarji (7) »