FLO IN NJENI PRSTI

rožice že cveto. Kdo bi si milil da bom jaz tole res kdaj počela. Rezanje lističev, zavijanje, pa lepljenje, oblikovanje. Da ne govorim koliko se vmes prekregam sama s seboj, ampak na koncu vedno zmagajo moji prsti, pa trma in seveda vztrajnost, ki pa gre skupaj s potrpežljivostjo. Te mam pa zgleda zadnje čase za izvažat

Saj veste kako to gre, srfanje po netu, iskanje brezblačnih muštrov in potem sem in tja naletiš na kak fajn blog, pa zasrbijo prsti. No vsaj mene in to zadnje čase kar precejkrat. Iz čisto samega firbca je najprej nastal prvi lonček in potem po občutku za velikost prva rožica, ki sem jo posadila vanjo, seveda zemlja ne sme manjkati. Verjeli ali ne, ampak čisto čisto vse je narejeno iz papirja. Velikost pa, ja zelo majhna, tako kot vse ostalo. Možev prvi komentar je bil:” Pa to človk še v roko ne more prijet?!” Potrjujem da lahko, je pa res miceno vse skupaj

in potem  je nastal še regrat

pa za njim vrtnica

ker mi je ostalo še nekaj cvetov sivke, sem v lonček posadila še to

pa marjetica, ena izmed mojih najljubših rožic poleg sončnice, ne te pa res še nisem naredila

pa tudi astra cveti (no vsaj nekaj podobnega naj bi to bilo) če pa ni se globoko pardoniram vsem poznavalcem cvetja

in na koncu še ena skupisnka sličica z vrha

pa še z drugega zornega kota

“A tole že mate????” je bilo vprašanje. Ko pa sem odprla mapo, ajojjjjjjjjjjjjjjjjjjj. Kolk lepih zadev. Pa vse bi naredila. In najhuje je to, da  sem voščilnico za dotično osebo  pravzaprav že imela narejeno, potem  pa mi je ta labod padel v oči, jah kaj sem pa hotela. Če sem želela vedeti kako izgleda, je bilo treba zadevo realizirati. Kar nekaj dela, rezultat pa mega, vsaj  zame. In če vem komu pošiljam in da osebo na drugi strani to ceni, rada dam iz rok lepo voščilnico

ker vem da obožuje rožice, sem ji priložila lesenega vrtnarčka. Malček večji home made magnet, ki pa ga lahko razdre in iz enega sestavi dva magnetka. Po dolgem času rezlanje in barvanje. Verjamem da  je ta prikupni obrazek všeč tako njej kot vam

Ker sem pošiljala po polžji pošti upam da je PTT Slovenije dobro opravila svoje delo in na cilj kuverto prinesla nepoškodovano.

No pa sem se odločila, po dolgem tehtnem premisleku, da ga bom  1x podarila tudi jaz, bonbonček namreč.  Malo dolgo je trajalo, ampak zdaj je tu. Ne bo pa v taki obliki kot ste ga navajen pri drugih ustvarjalkah, ker tiste ki me poznate veste, da znam iz rok dati marsikaj lepega in naj bo to eden izmed mojih izdelkov oz. v tem primeru še izzivov.

Vam je všeč ta sličica???

Je????  Vse kar morate storiti je to, da pustite v tej objavi najbolj izviren komentar na to sličico (izvedba sličice naj ostane skrivnost).  Čas Vam bo odbrenkal na prestolonaslednikov rojstni dan 25.marca (sem si lep datum zbrala za rodit ane????  ko naš pubertetnik praznuje 18 pomladi. Upoštevala bom vse komentarje.

Ampak to pa še ni vse, ker v naslednjih dneh praznujem tudi jaz bom podarila še enega izmed teh magnetkov, izbira je vaša. Upoštevala bom komentarje oddane le do mojega RD-ja (ki pa je nekaj dni pred sinovim;-)

no pa da  vidim, kako izvirni znate bit.

Ajme ajme, čisto sem not padla, tale quilling me je total zasvojil. Izdelava je res zamudna, micipici majhni izdelki, ki pa so v končni fazi tako lepi da gate trgajo

Že v prešnjem tednu sem se lotila tele pupe, da sem voščilnico končala, pa je trajalo skorajda teden dni. Računanje kako dolgi morajo biti papirčki, pa rezanje, lepljenje in potem še sestavljanje

in še sestavljena voščilnica

Prvič sem se lotila tudi izdelave mreže, tiste čisto prave, po predlogi. V ta namen sem si mušter celo plastificirala, zato da izdelek ni tako popackan z lepilom. Pa izdelala majhne sivke in marjetice, za kateer nisem točno vedela kako jih bom porabila. Pa sem le sestavila tudi voščilnici, ampak ne vem če bi ju dala iz rok.

ker se zadeve podvajajo, sem naredila pač zrcalno sliko

potem pa sem dobila še naročilo, da naj izdelam voščilnico za sadjarja. Saj veste da je sledilo igračkanje. Najprej izdelava jabolk. Tule vam pokažem kako so velika, za primerjavo sem dodala 1 cent

pa samokolnica napolnjena z jabolki, na trati pa rožice

in sestavljena voščilnica

komentar mojega dragega ko je gledal karjolo je bil  “pa ti nisi čist gladka”,  hči pa je  potem še nekaj časa ponavljala “adijo pamet”. No ja saj mogoče je res adijo pamet, samo kaj ko me pa sama izdelava pomirja, edino kar me moti je to, da zapravim preveč dragocenega časa, ampak to sem že tako vzela v zakup

Ne nisem se skrila v kak kot, še vedno “mrdam” , morda celo malo preveč, odprtih in na pol izdelanih imam kup stvari, časa za dokončat pa enostavno ni. Zmanjkuje mi ga na vseh področjih; časa namreč.

Quilling. Še vedno uživam v tej tehniki, sploh v rolanju krogcev, v lepljenju malo manj. Mi je pa res strašno všeč končni efekt.

Pred dnevi sem od Poldke v roke dobila njeno knjigo za quilling, pa je kar ne neham gledati. Bi naredila vse, če le nebi bilo tako zamudno in če bi imela malo več časa na voljo. Pa sem se za začetek ob telefonskih pogovorih v službi lotila izdelave vrtnice. Tako ubijem dve muhi na en mah, govorim in hkrati rolam pa ne okol govort. Vam rečem zamudno. Najprej narezati vsak krogec, ga  zrolati, oblikovati s prsti in na koncu zalepiti. Ko je suho pa odrezati odvečne dele, listki npr. se pa izdelajo zelo hitro.

pa še ena taka čisto nežna, vsaj meni tako deluje pa še VŠEČ MI JE FULL

in še zvončki, znanilci pomladi, čeprav zunaj brije veter in mraz, brrrrrrrrrr

draga HALI VSE NAJBOLJŠE za tvojih 25 pomladi na nekaj podlage upam da ti je všeč, da je do tja prispela cela (voščilnica namreč, za drugo me ne skribi) in da so poštarji dobro opravili svoje delo

al mi je všeč ta quilling pa še dobro mi gre od rok

pa še ena malo prej sestavljena zadeva, ki bo tudi šla v dobre roke

Pravzaprav se je začelo s tem ko sem pospravljala sobo in nekje pod kupom knjig in papirja našla papirčke za to tehniko. Zakaj in kdaj sem jih kupila se sploh ne spomnim, mora biti pa že zelooooooooo dolgo tega. Pa mi ni dalo miru. Nekaj dni sem čekirala zadeve po internetu, pa spet prelagala stvari, ker tako ali tako nisem imela pripomočkov za idelavo, improvizirat pa se mi ni dalo, ker sem bila v fazi NEDELAJNIČ! Potem pa mi je po hitrem postopku na pomoč priskočil Gašper in sodelavka, ki je zadevo osebno prevzela in mi jo dostavila v službo, ampak kaj ko sem jaz igle spet samo gledala. Ko pa mi je danes predragi rekel, če imam sožalnico že narejeno za katero me je prosil in ko je potem za drugo zadevo zazvonil telefon, sem se pa lotila izdelave. Vse je 1x prvič in moram priznati da je prav zanimivo. Zgleda mam jaz prste za te picajzlaste zadeve, ker me to mučkanje in sestavljanje nenavadno pomirijo.

Prva zadeva, ki sem se je lotila so bili balončki, ker so enostavni za sestavit in še enostavnejši za zložit.

in potem še sestavljena voščilnica, ki sem ji v spodnji kot dodala še majhnega metuljčka

naslednji projekt je bil rožica, barve so sicer malo neposrečene, ampak v končni fazi sestavljeno zgleda  kar O.K.

in potem popoldne telefonski klic:” NIKA JE!” Oooooooooooooooooooo, nova nečakinja. Sem poklicala tamalega in mu rečem:”Miha še eno sestrično si danes dobil.” On pa meni:” A dej, a že spet?” Škoda ker vam ne morem pokazat tistega frisa ki ga je naredil ko smo mu povedali za nas sicer veselo novico. Zanimivo je pa to, da je ves  čas vedel da bo Nuša dobila sestrico (ne vem al je mislil da ji bo v trebuhu zrasel lulček). Skratka žalost do Tunguzije in nazaj, da kaj bo pa on s šestimi sestričnami za crknt. Za Niko je nastala tale voščilnica, saj štorklja nosi otroke ane????

pa še malček od blizu

in saj veste kaj pravijo stari ljudje “eden pride, drugi gre”Te marjetico so bile pa sploh prve rožice, ki sem jih naredila v tej tehniki, res čist simpl

Evo pa je tu, prva adventna nedelja. Vsako leto se na naši mizi znajde tudi adventni venček, ja  tudi letos je, nčbat. Samo kakšen, jaoooooo, jaooooooooo, jaooooooooooo.  Tako hitro narejenega venčka nisem imela še nikoli. Je res tak malo odbit, sestavljen pa iz domačih zalog, ki so se valjale po omarahin pod klopjo. Kozarce sem imela v škatli pospravljene že 10 let, odkar je mami umrla (saj veste, tisto kar je bilo škoda vreč iz njenega stanovanja, čez 7 let pa vse prav pride). Včeraj pa sem nos nesla pod klop in povlečem škatlo, jo odprem, pogledam če bi bilo kaj uporabnega. Gledam v te kozarce pa najdem še en kičast krožnik. Zakaj pa ne? Kje so sveče? A sloh imamo kakšne doma? Našla sem vse pripomočke. Kozarce napolnila z islandskih mahom, da so bolj živi, na kičast krožnik posula neka xy zrna, da vsaj malo skrije tisti kič, kozarce gor, sveče not in to je to.

Skončala pa sem tudi še nekaj voščilnic. Ekola že pred časom objavljeni medenjaki v suroven stanju

naredila še nekaj balončkov z drugačnimi motivi

na embosirala  še nekaj vedno aktualnih smrečic, katerim sem dodala še malček snežnega prahu

Hi, hi, hi, hi, kot da bi delala samo to in ničesa drugega. Pa ni res.  Med drugim sem te dni pokasirala tudi neko virozo sračkanja in bruhanja in imela bližnje  srečanje s škafom in abonma v WC-ju počasi prihajam k sebi, ker me je tole letanje vamo-tamo čisto izželo.

Pa naj vam pokažem še nekaj voščilnic, no pravzaprav jih je velikooooooooooo, ki pa so meni do sedaj najbolj ljube.  Ja leto se grem kar serijsko izdelavo, nič čičkanje, ravne linije ups. okrogle   …….. Precej motivo pa še čaka na končni izdelek in mojo voljo, zdaj mi je malček padla pod mizo volja za lepljenje in finiširanje namreč.

Najprej sem jih nekaj naredila v modri barvi, potem mi je pod roke prišel še rdeči papir. Vsaka ovčka je  posuta z žametnim prahom, ko s prsti spolziš skoznje vam povem je prav prijeten občutek

in takole sta se v objektiv postavili v paru

in takole zgledajo fotografirane vse skupaj, ne bom povedala koliko jih je, je pa skorajda trimestna številka

ekola takole zgleda odprta voščilnica kamor se napiše voščilo

in tule žametni prah na ovčah

A kako mi uspeva tako velika serijska izdelava? Organiziranost, ki se je poslužuje že od vsega začetka izdelaave  voščilnic. Najprej si prapravim mušter, potem izrežem eno plast, pa drugo, pa tretjo, kolikor jih je pač potrebo in potem samo še sestavljam. Gre veliko, veliko hitreje, kot pa da bi  vse rezala sproti. V naslednjih dneh me čaka novo serijsko lepljenje piškotkov ampak moram pripravit še preostale 2/3 materiala.

pa počasi bom morala mislit tudi na izdelavo adventnega koledarja. Prav kmalu ga  bomo potrebovali.

Smrečke sem rezala tam nekje od sredine semptembra, pergamentna tehnika.  Najprej risanje, potem embosiranje, pa še rezanje, en kup dela. Sem se odločila da se tega špasa ne grem več. Za kakšno vošilnico sem in tja ja,  takolele na veliko pa jok brate Na koncu sta me palec in kazalec zarad škaric bolela za znort.

 Takole zgleda zalepljena osnova na podlago in potem še vse voščilnice na kupu, jih je pa kar nekaj

pa še malček od blizu